Realitetna terapija je terapevtski pristop, ki ga je razvil ameriški psiholog William Glasser v 60. letih 20. stoletja. Ta terapevtska metoda se osredotoča na način, kako se posamezniki prilagajajo resničnosti in kako to vpliva na njihovo doživljanje in vedenje.

Osrednji koncepti realitetne terapije vključujejo odgovornost, zavedanje, fokus na spremembi in razvoj medosebnih odnosov. Pri tej terapiji je ključno, da posameznik prevzame odgovornost za svoje odločitve in dejanja ter se zaveda sedanjega trenutka brez izogibanja ali zanikanja.

Realitetna terapija se pogosto uporablja za reševanje različnih življenjskih težav, kot so partnerski odnosi, družinski konflikti, zasvojenosti in druge psihološke težave.