Čuječnost (angl. mindfulness) je praksa zavestnega osredotočanja na trenutno izkušnjo brez obsojanja ali presojanja. Temelji na budnosti in pozornosti do tega, kar se dogaja v sedanjem trenutku, vključno z mislimi, čustvi, telesnimi občutki in okolico. Praksa čuječnosti vključuje različne tehnike, kot so meditacija, dihalne vaje in telesne prakse, ki pomagajo krepiti zavedanje in prisotnost v vsakdanjem življenju.

Glavna načela čuječnosti vključujejo:

1. Zavedanje trenutka: Osredotočanje na trenutno izkušnjo brez obsojanja ali presojanja.

2. Pozornost do telesa: Opazovanje telesnih občutkov, kot so dihanje, napetost mišic in občutki nelagodja ali udobja.

3. Opazovanje misli: Sprejemanje misli kot prehodnih pojavov v umu, ne pa kot resničnih dejstev ali identitete.

4. Sprejemanje čustev: Dojemanje čustev brez potrebe po njihovem zatiranju ali izražanju.

5. Prisotnost v vsakdanjem življenju: Uporaba prakse čuječnosti za izboljšanje kakovosti vsakdanjega življenja in boljše odzivanje na različne situacije.

Čuječnost se pogosto uporablja v terapevtskem okviru Kognitivno-vedenjske terapije (KVT) in terapije sprejemanja in predanosti (ACT) za zdravljenje duševnih težav, kot so tesnoba, depresija, stres in kronična bolečina. Poleg tega je praksa čuječnosti postala priljubljena tudi v vsakdanjem življenju za izboljšanje splošnega psihičnega počutja, povečanje zavedanja in krepitev notranje ravnovesja.